O tem, kako kognitivni mehanizmi vplivajo na izid shuševalnih diet in kasnejše vzdrževanje in nadzor nad telesno težo, vladajo različni znanstveni dokazi. Da bi preizkusili, kako pričakovanja o izidu shujševalne diete, je skupina znanstvenikov izvedla zanimivo raziskavo, v katero so vključili ekstremno debele posameznike. V klinični raziskavi so 88 preiskovancev s povprečnim indeksom telesne teže…
Razmerje med maščobnim tkivom v kostnem mozgu in dejanskim zdravjem okostja je slabo raziskano. Styner in sodelavci (2017) so želeli preveriti, ali je maščevje kostnega mozga, ki nastaja zaradi debelosti, možno zmanjšati s pomočjo vadbe in ali to pomeni izboljšanje zdravja kosti. Za preizkus so uporabili sev mišk C57BL/6, ki so jih razdelili v dve…
Ni več tako redko, da slišimo, kako smo maščobe desetletja z jedilnikov preganjali po krivici. Uradne prehranske smernice so naredile svoje: že od 80ih let prejšnjega stoletja poslušamo, kako moramo jesti čim manj maščob, predvsem zmanjšati količino nasičenih. Skoraj za osebne heroje imamo ljudi, ki uspejo svoj vnos maščob zmanjšati na absolutni minimum. Žal je…
Ketogena dieta je pri zmanjševanju pogostosti in jakosti migrenskih glavobolov učinkovitejša od zdravil – to je zaključek pregledne raziskave, ki so jo opravili v Italiji, članek o tem pa je objavila revija Neurological Sciences. V pregledu literature na temo ketogene diete in migrenskih glavobolov so identificirali sedem relevantnih kliničnih študij s skupaj 150 pacienti. Šest…
Konferenco Experimental Biology, ki je bila konec aprila v Chicagu in ki se je je udeležilo več kot 14.000 znanstvenikov, sem že omenjal, tudi tokrat jo bom, najbrž ne zadnjič, saj je konferenca resnično postregla z zanimivimi znanstvenimi iztočnicami. Tokrat o zanimivi klinični študiji, ki je proučevala vpliv prehrane na tveganja za zdravje pri starejših…
Sladkorna bolezen tipa 2, katere nastanek sproži neobčutljivost celic na inzulin, predstavlja glavni razlog umrljivosti, povezane z debelostjo. Neobčutljivost celic na inzulin lahko nastane s starostjo, predvsem pa je povezana s čezmerno hranjenostjo in debelostjo. Mehanizmi, ki regulirajo krvni sladkor – enostavno povedano – postanejo ohlapni, nezanesljivi in neodzivni. Procesi se akumulirajo in posameznik se…
Danes verjetno ni več nikogar, ki ne ve, kako pomembna je telesna aktivnost za dobro počutje in ohranjanje zdravja. V družbi, ki temelji na pretežno sedečem delu, je zavest o pomenu telesne aktivnosti še toliko pomembnejša, saj je jasno, da sedeč način življenja na sploh škodljivo vpliva na preplet številnih dejavnikov, ki so v ozadju…
Uradne prehranske smernice, ki so se razširile v javne zdravstvene politike po vsem razvitem svetu, izhajajo iz ameriških smernic, prvič predstavljenih v začetku 80ih let prejšnjega stoletja. Glavni namen teh smernic je bilo zmanjševanje pojavnosti koronarnih boleznih, in sicer z zmanjšanjem vnosa skupnih prehranskih maščob na 30 odstotkov dnevne energijske vrednosti in z zmanjšanjem deleža…
Letno je po vsem svetu odkritih 1,5 milijona novih primerov raka dojke, oblike raka, ki povzroči med ženskami največ smrti. Od 6 do 10 odstotkov tega raka je odkritega šele v četrtem stadiju, ko se je že razsejal (metastaziral) v druge organe in tkiva, a tudi od 20 do 30 odstotkov rakov, odkritih v zgodnejših…
Pogovor z Gašperjem Gromom, objavljeno v reviji Naja, maj 2017 Splošno vprašanje – Kako je možno, da hujšamo, če uživamo veliko maščob? Zakaj pa ne? 😊 Da maščobe redijo, je pač mit. V resnici ne redi nič samo po sebi – tudi ogljikovi hidrati. Glavna razlika med uživanjem maščob in ogljikovih hidratov je samo v…